V osmoj lekciji jesmo naučili se trěh prědlogov: tawa, lon, tan, ktore vse tyčut se města i napravjenja. Toki Pona zapravdu imaje ješče dva prědlogy:
s pomočju, koristajuči
podobny do, taky sam kako
Naučimo se ješče několikyh slov, ktore dobro idut s tymi prědlogami:
měniti; različny, iny
rabotati, budovati
cegla, blok
Zapametajte, prědlogy počinajut prědložne frazy:
taky sam kako vy
s pomočju jezyka
drugym instrumentom
I te frazy potom stojet ili na koncu rěčenja:
mi toki sama sina.
Ja govorju kako vy.
mi pali e leko kepeken ilo.
Ja dělaju cegly s pomočju orudja.
Ili vměsto samogo glagola:
ona li sama sina.
Oni sut kako vy.
ona li kepeken ilo.
Oni koristajut orudje.
Prěměščenje doma
Nyně, kogda znajete vsih pet prědlogov: tawa, lon, tan, kepeken i sama, tut jest něčto novo o njih: vse oni mogut byti obyčne imenniky, glagoly ili pridavniky!
dvigati; dviženje; dvižuči se
pravdivy, realny, existujuči
pričina, pohodženje
upotrěbjenje
podobny, jednaky
Někoje iz njih, kako tawa, lon, koristajut se takoj metodoj mnogo često. Ine, kako tan i kepeken, dost rědko. Pogledajmo na několiko prikladov:
sona mi li sama.
Moje znanje jest podobno.
toki sina li lon.
Vaš govor jest pravdivy.
(To, čto govorite, jest istinno.)
mi wile lukin e sitelen tawa.
Hču gledati na prěměščajuči se obraz. (video, film)
mi sona ala e tan.
Ja ne znaju pričiny.
Često ljubimo formovati rěčenja tako, že jest nemožno pročitati jih pogrěšno kako “prědlogy” — primětite, poslě njih ne stoji nikaka fraza!
Poněkogda možete sdělati mnoge podobne rěčenja, s tym razlikom, že jedno imaje glagol kako tawa ili lon, a drugo imaje prědlog tawa ili lon! Uvěrite se, že ne směšajete tyh par:
jan li tawa tomo.
Někto ide k domu. (prědlog)
jan li tawa e tomo.
Někto dvigaje dom. (glagol)
mi lon ma.
Ja jesm na zemji. (prědlog)
mi lon e ma.
Ja prizyvaju zemju v realnost.
Ja osnovyvaju teritoriju. (glagol)