Pogovorimo o času! Možlivo, jeste primětili, že prěvodžu rěčenja nedoslědno: poněkogda govoret o nyně, poněkogda o minulosti, poněkogda o budučnosti. To jest tako, ibo rěčenje na Toki Poně tipično ne sodrži nikakoj informacije o času, zato to može byti ktory-libo čas! Ale, razuměje se, možemo izbrati byti vyše točni, koristajuči slova svezane s časom.
Naučimo se několikym iz njih:
čas, moment, situacija
krugly, ponovjajuči se, godišnji ili ročny; krug, sfera
měsec, nebesno tělo
solnce, dnevno světlo; světly
novy, svěži; iznova
strana, okolina; poblizu
Uže znajete, kako govoriti o položenju v prostoru. Položenje v času jest mnogo podobno:
v prihodečem času, v budučnosti
v ukončenom času, v minulosti
v tutom času
soweli lili mi o kama suli lon tenpo kama!
Nehaj moj maly kot izraste veliky v budučnosti!
ma Loma li ma suli lon tenpo weka.
Rim byl velikoju imperijeju davno.
Čas često služi kako někaka „scena“, „kontekst“ za ostatok govora. Često ljubimo stavjati taky kontekst na početok rěčenja, kako i v tutom! V tom nam pomagaje jedno slovo Toki Pony:
odnosno ..., govoreči o ..., kogda ..., jestli ...
možlivo, ...
na početok, ...
odnosno knigy, ...
poněkogda, ...
v minulosti, ...
na nastupny denj, ...; zautra, ...
sin la mi wile toki e ni:
Iznova hču toliko skazati, že...
mi pali e ni lon tenpo kama poka.
Ja skoro budu rabotati nad tym.
Česticu la možno jest takože koristati medžu dvoma rěčenjami. Togda ona jih sjedinjaje. Prvo rěčenje stavaje se kondicijeju „jestli ili kogda …“, a drugo stavaje se rezultatom: „togda …“.
Solnce zahodi.
Ja spim.
suno li pini la, mi lape.
Kogda solnce zahodi, ja spim.